Francis Selormey (15 lewru abriil 1927 – 1983) ko winndiyanke, jannginoowo, winndiyanke, gardiiɗo dingiral Ganaa.[1]

Francis Selormey
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuGana Taƴto
InndeFrancis Taƴto
Ɗuubi daygo15 Seeɗto 1927 Taƴto
Date of death1983 Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajiwriter, novelist Taƴto
Janngi toSt. Augustine's College Taƴto

Ngendam Selormey jibinaa ko to Dzelukofe, e nder diiwaan Volta to leydi Gana,[2] o mawni ko to wuro Keta. O janngii to duɗal leslesal katolik, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. O janngi ko faati e ɓanndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa e nder leydi Almaañ hade makko wonde jannginoowo. O woniino mawɗo yuɓɓinoowo dingiral diiwaan hakkundeejo tuggi 1960 haa 1964. E hitaande 1965 o wonti binndoowo binndol e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Won ɗo o arti e njuɓɓudi dingiral, o woni gardiiɗo dingiral to Diiso dingiral leydi Ganaa. Dewgal makko e ɓiɓɓe jeegom, o waɗi duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii ko ndemoowo hade makko maayde e hitaande 1983.[1][3]

Laawol juutngol: Cukaagu Afriknaajo, yalti ko e deftere Heinemann binndol Afriknaaɓe e hitaande 1966. Semi-autobiographique, ko « Bildungsroman suka janngoowo Ganaa »,[4] mo « nanngaa hakkunde yiɗde mum e baaba mum tiiɗɗo no feewi, mo tiiɗnaaki Kerecee’en, laabi Hirnaange e weltaare makko e goɗɗum, batte aadaaji.”[2]

Golle Laawol juutngol: Cukaagu Afrik, Heinemann, 1966. Sereeji winndooɓe Afrik, no. 27. Feewde e Afrik gooto (film-script) Lake mawɗo (film-binndi) Tuugnorgal

Anders Piterson (2006). Daartol binndol: Faade e yi’annde adunaare: Miijooji binndol e nder jamaanu e pine. Walter de Gruyter. pp. 10-11. ISBN 978-3-11-018932-2. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 noowammbar 2012.
Ansikolooji binndol Merriam-Webster. Meriyam-Webster. 1995. p. 1009. Ɗemngal 978-0-87779-042-6. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 noowammbar 2012.
Wonnde wootere ina rokka hitaande maayde makko ko 1988: Kofi Owusu (2003). "Selormey, Farayse". E nder Simon Gikandi (ed.). Ansiklopedi binndol Afrik biyeteeɗo Routledge. Taylor e Farayse. p. 679. ISBN 978-0-415-23019-3. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 noowammbar 2012.
Albert S. Gerar (1986). Binndol ɗemngal Orop e nder Afrik worgo Sahara. John Benjamins ko bayyinoowo. p. 831. Ɗemngal 978-963-05-3834-3. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 noowammbar 2012.