Muhammadu Kobo dan Aliyu Gana, OBE, CON (1910 – 13 Juko 2002) ko Etsu Lapai 11ɓo Emira Lapai, leydi aadaaji gila (1953 – Juko 2002) lomtii ɗum ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Umaru Bago Tafida II etsu Lapai 12ɓo [2] [3] [4]

Muhammadu Kobo
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɗuubi daygo1909 Taƴto
Date of death2002 Taƴto

Jaŋde e golle

taƴto

Etsu Kobo jibinaa ko e nder galle laamɗo Emiraaji Lapai. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Agaie gila (1920 - 1922) caggal ɗuum o naati duɗal diiwaan Bida o timmini e hitaande 1928 caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina o heɓi ɗoon seedantaagal jannginoowo tolno II e hitaande 1932 caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko e njuɓɓudi laamu nokkuyankeewu to Dental Dowlaaji Dentuɗi Laamu.

O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo to duɗal diiwaan Bida ɗo o woni kadi gardiiɗo, caggal ɗuum o artiraa duɗal leslesal Okene (caggal ɗuum o waylaa e duɗal hakkundeewal Okene). O wonta caggal ɗuum gardiiɗo duɗal diiwaan Katsina-Ala e duɗal hakkundeewal diiwaan Zaria. O woppi golle makko jannginoowo e hitaande 1948, o naati e politik ɗo o suɓaa tergal suudu sarɗiiji fedde nde to bannge worgo. O woniino kadi Tswaidan mo Emiraaji Lapai e Bida Native Authority hade makko toɗɗaade Emiraaji Etsu Lapai e hitaande 1954. E nder laamu makko e nder suudu sarɗiiji to bannge worgo, o rokkaama njeenaari Ofisee Ordre de l’Empire britannique (OBE) e juuɗe laamɗo debbo Elisabet mo Angalteer.[5][6]

Kobo wonnoo kadi ko hooreejo fedde jaayndeeji to bannge worgo leydi Najeriya (NNBC) e hitaande 1953.[7]