Rana Dajani (Aarabeere: رنا الدجاني) ko ganndo ko faati e nguurndam molekulaaji, ko ganndo ko faati e nguurndam e karallaagal nguurndam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hashemite. O heɓi Ph.D makko. e nder biyoloji molekulaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa. Dajani ko karallo ko faati e taariindi yimɓe Circassian en e Chechen en to Jordani, kadi ko e waɗde wiɗtooji jowitiiɗi e fedde genome-wide ko fayti e jabet e kanseer e dow ƴiye. Golle makko e wiɗtooji cellal ɓalli puɗɗii ko ƴellitde sariya etikaaji wiɗtooji cellal ɓalli e denndaangal kuule to Jordan. Ko o daraniiɗo miijo ƴellitaare nguurndam e nder jokkondiral e diine lislaam, omo goongɗini no feewi jaŋde e doole rewɓe, omo jeyaa e fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe e nder leydi Jordani. Ko kanko woni keɓɗo njeenaari Al Hussein to Jordanie ngam darnde makko teeŋtunde e nder daawal ɗiɗaɓal.

Rana Dajani
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuUrduun Taƴto
Inditirdeرنا الدجاني Taƴto
InndeRana Taƴto
Innde ɓesnguDajani Taƴto
Ɗuubi daygo20. century Taƴto
ƊofordeDhahran Taƴto
WoldeArabic Taƴto
Sana'ajimolecular biologist, researcher Taƴto
EmployerHashemite University, Yale University, University of Cambridge Taƴto
Janngi toUniversity of Iowa, Harvard University Taƴto
Participant inWorld Economic Forum Annual Meeting 2022 Taƴto
Award receivedFulbright Scholarship, Fellow of the International Science Council Taƴto

Dajani woni hannde ganndo njillu Zuzana Simoniova Cmelikova 2019-21 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jepson to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond, kadi ko hooreejo fedde ƴellitaare ganndal e karallaagal e nder winndere aarabeeɓe [5](SASTA). Doktoor Dajani ko ganndo Fulbright, o heɓi njeenaaje ɗiɗi. O woniino sehil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, omo joginoo kadi seedantaagal Eisenhower. O woniino kadi jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, kadi ko o ganndo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge e to duɗal jaaɓi haaɗtirde stem cell to Jordanie.

Dr. Dajani woni sosɗo e ardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore, "We Love Reading", fedde nde ina tiiɗnoo e ƴellitde yiɗde jaŋde e nder sukaaɓe tokosɓe ko ɓuri jaŋde e nder winndere aarabeeɓe. E nder We Love Reading, o jannginii ko ɓuri 7000 debbo janngude e daande toownde e nder leydi Jordan, Liban e Siri, o sosi defte keewɗe e nder leydi Jordan.

Jaaynde Muslim Science Magazine[10] jeyaande to leydi Angalteer, yetti mo wonde omo jeyaa e annduɓe rewɓe ɓurɓe waawde e nder winndere lislaam ndee; e Arabian Business ina limta Dajani e nder “100 rewɓe aarabeeɓe ɓurɓe doole e winndere ndee”, ɗo o woni e limto sappo e tati.

Nguurndam neɗɗo

taƴto

Dajani jibinaa ko baaba mum palestiinnaajo, yumma mum ko sirinaajo, kono ko kanko jogii paaspoor leydi Jordani. So o naamndaama ko fayti e ngenndi makko, o siftinii hoore makko wonde « feccere ko o Palestiinnaajo, feccere ko o Sirinaajo, omo jogii paaspoor Jordani ». Dajani ko yumma sukaaɓe nayo.

Jaangirde Dr. Dajani adii heɓde seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres e hitaande 1985, hade mum janngude ngam heɓde dipolom mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jordan to bannge biyoloji. Ndeen o heɓii dipolom makko master, kadi e Biyoloji, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 1992. O heɓi njeenaari First Honors Award wonande ɗiɗo fof. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa e hitaande 2005, o heɓi doktoraa makko. e nder biyoloji molekul.Kugal Nguurndam Dajani ina yaaji, sibu o siforaama wonde « wonaa laawol peewal, kono ko zigzag, ko ɓuri teeŋtude e fartaŋŋeeji ». Fuɗɗoraade ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Philadelphia ɗoon e ɗoon caggal nde o heɓi bak makko e porogaraam makko Master, o jannginii duuɓi joy to duɗal jaaɓi haaɗtirde Amman. Hedde 2005, o woniino balloowo porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hashemite, o yahri yeeso haa o wonti porfeseer tenured. E lewru suwee 2012, o yilliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale to duɗal jaaɓi haaɗtirde Genetik, o woni balloowo porfeseer. O wonii kadi jannginoowo e nder porogaraam AMENDS to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford gila 2012, kadi o woniino jaagorgal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fetzer to bannge gannde tago to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fetzer. Yanti heen, gila e lewru marse 2019, o wonii tergal e yiilirde toppitiinde njeenaari Mustafa. E oo sahaa, ko o ganndo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond, kadi ko o jiiloowo sosiyetee biyeteeɗo Alpha Sights,... [12] Ko kanko kadi woni gooto e sosɓe fedde winndereyankoore lislaam ngam sukaaɓe annduɓe (ISESCO). So wonaa doggol mawngol toɗɗagol jannginooɓe, o feeñii e ñaawoowo e nder eɓɓooji keewɗi keɓtinaaɗi ko wayi no njeenaari Nature Inspiring Award, njeenaari Hult to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hashemite, e Innovation lab IRC.

Yaajde e fannu makko, o sosi kadi fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende, We Love Reading, “Taghyeer” (konngol aarabeeɓe firti ko waylude), jannginde rewɓe janngude e daande toownde, e sosde defte e nder nokkuuji ceertuɗi e nder leydi Jordani, o ummini yiɗde janngude e nder... sukaaɓe tokosɓe e hitaande 2009. Ko kanko woni gardiiɗo Centre for Learning Service to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hashemite tuggi 2009 haa hitaande 2010, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo Centre for Studies to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, tuggi 2011 haa 2012. O toɗɗaama a Karallo ko faati e moƴƴitingol jaŋde toownde ko TEMPUS Jordan.

Golle Doktoor Dajani ina njuuti, yiyde ko o jaayndiyanke keeriiɗo gila e hitaande 2011 haa hannde. O woniino gardiiɗo jaaynde wiyeteende Frontiers in Immunologie e Muslim-Science.com. O yeewtidii kadi e sosiyeteeji keewɗi, ina jeyaa heen DQS UL Jordan, fedde wiɗtooji Triangle e Epic Education.

Dajani ko daraniiɗo doole rewɓe, ko o tergal e pelle keewɗe ko wayi no ASRF Women Innovators in Charge Jury e lewru sulyee 2016, o woni ko e fedde toppitiinde ko fayti e rewɓe Jordani ONU gila 2013 haa hannde. E jannginde heewɓe, o sosi kadi kuutorgal potngal huutoreede ngam rewɓe ɓe o janngini ɓee mbaawa “yoɓde ɗum yeeso” e jannginde woɗɓe kadi.Min njiɗi ko Janngude Caggal nde o heɓi bak makko, o arti to Jordani, Dajani anndi wonde Jordani alaa defte renndo, ko wayi no 9 000 gonɗe e Dowlaaji Dentuɗi ɗii, fotde koɗki kala. Caggal wiɗto, o anndi sukaaɓe janngooɓe ngam wellitaare ina mawna ina ɓeydoo tiiɗde e ɗemngal, ina ɓeydoo waawde jaŋde, ina ɓeydoo hakkilantaagal e nder ɓerɗe. Sabu ɗuum, o felliti fuɗɗoraade eɓɓoore fuɗɗorde yiɗde jaŋde e nder sukaaɓe tokosɓe. O fuɗɗii jaŋde makko adannde e daande toownde e nder juulirde, nde ina tawee e ko ɓuri heewde e nokkuuji kala e nder leydi Jordani, nde ina addana yimɓe fof naatde heen. Nde janngugol ngol ɓeydii heewde, o fuɗɗii jannginde rewɓe woɗɓe e karallaagal daartol kadi.

Gila nde sosaa e hitaande 2010, We Love Reading jannginii ko ina tolnoo e 7000 debbo ngam janngude e daande toownde, nde sosi ko ina tolnoo e 1500 defterdu e nder nokkuuji ceertuɗi e nder leydi Jordan, nde yettiima ko ɓuri 55 leydi ceertundi, nde yahi haa nde wonnoo e nder nokkuuji keewɗi ɗi mooliiɓe.

E nder We Love Reading, Dajani heɓi njeenaaje keewɗe ko wayi no njeenaari ɓurndi moƴƴude e binndol defterdu Kongres, njeenaari Stars Impact, njeenaari Synergos Arab World Innovator, njeenaari WISE, njeenaari binndol hakkunde leyɗeele UNESCO, e njeenaari ummoraade e IDEO.org.

Teddungal e njeenaaje Ammbasadeer Amerik to Jordani e nanondiral e Biro toppitiiɗo ko fayti e taariindi, ganndal, karallaagal e cellal to Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo Ammbasadeer Amerik Amman, naatnii Dajani e nder galle mawɗo rewɓe e ganndal e hitaande 2015. Ngolɗoo teddungal ina anndi golle makko e miijooji makko ko faati e ƴellitaare nguurndam e Lislaam, jowitiiɗi e wiɗtooji keewɗi e nder geenom (genome) ko faati e jabet, kanseer e ƴiye. O waɗii nafoore mawnde e sosde sarɗiiji kuutoragol cellal ɓalli e nder leydi Jordani, ko ɗum udditi damal ngam reende e nder winndere aarabeeɓe e lislaam.

Golle makko e nder We Love Reading keɓii njeenaari binndol laamɗo Sejong to UNESCO. Ko ɗum addani sosde 330 defterdu e nder leydi Jordani fof, tawi ina ɓeyda jaŋde ko ina tolnoo e 10 000 sukaaɓe, tawi heen 60% ko rewɓe. Ngalɗoo gollal o heɓi ɗeeɗoo teddungal : njeenaari Star Award 2015 ngam batte jaŋde ; teddungal 2015 wonande 50 ɓurɓe waawde ƴellitde renndo e nder batu winndereyankeewu RSE ; OpenIDEO 2015 "Miijo Toowngo" wonande sukaaɓe mooliiɓe ; o heɓi njeenaari binndol defterdu Kongres ngam golle ɓurɗe moƴƴude e hitaande 2013 ; e hitaande 2009 o heɓi njeenaari Synergos wonande ƴellitooɓe renndo winndere aarabeeɓe.

E hitaande 2010, Dajani naati e tergal eɓɓaande adunaare Clinton, fedde Clinton. E hitaande 2014 Dajani heɓi njeenaari WISE Qatar, e njeenaari teddungal laamɗo Huseyn e hitaande 2014, e hitaande 2009 o heɓi njeenaari laamɗo Huseyn to nokku kanseer e duɗal karallaagal nguurndam. E lewru oktoobar 2017 o suɓaama e duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam wonde sehil e porogaraam fedde Radcliffe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.Doggol njeenaaje keɓaaɗe

Ndee feccere e nguurndam neɗɗo guurɗo, alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla iwdi. Eɗen ñaagii nde mballiton e ɓeydude lowre koolkisaande. Kaɓirɗe luulndiiɗe yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa iwdi walla ɗe ngalaa iwdi ina poti ittude ɗoon e ɗoon. Yiytu iwdiiji: "Rana Dajani" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (January 2024) (Janngu no e ndeer nde ittata ndee mesaas) Les ɗoo ko doggol njeenaaje ɗe o heɓi;

Fooyre ganndal e karallaagal aarabeeɓe 2019 Njeenaari e nder golle ɓamtaare ganndal e karallaagal Njeenaari Jacob Klaus ngam njulaagu renndo 2018 Njeenaari batu winndereyankeewu janngugol binndol 2018 Njeenaaje 2018 ɗe janngirde mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde UI Carver UNHCR's reende sukaaɓe mooliiɓe e nder gure 2017 Jordan Hoodere Ganndal, Categori Biyoloji, Laamiiɗo Abdullaah II mo Jordan, Forum Ganndal Adunaaru 2017 Laamɗo Sejong mo UNESCO heɓi njeenaari binndol hakkunde leyɗeele 2017 Min njiɗi janngude: Circle janngugol ngol mooliiɓe ardii, golle fodoore e nder eɓɓoore jaŋde mooliiɓe 2017 Pearson, UNHCR e Hisnude sukaaɓe 2017 Ɗiɗaɓo e njeenaaje diisnondiral Core77 ngam batte renndo 2017 Aspen Miijooji Koolol 1 ganndo 2017 Njeenaari fedde Harvard Radcliffe hitaande 2017 Njeenaari rewɓe ɓurndi waawde golle e nder winndere HRD 2017 E doggol juulɓe 500 ɓurɓe waawde 2015, 2016, 2017 Njeenaari PEER 2014 ngam eɓɓaande « Cirkooji tati Alemat », PI, NSF/USAID, 2014-2017 Njeenaari IIE adanndi ngam mawninde duuɓi 70 Fulbright 2016 Njeenaari koode ngam batte 2015 Njeenaari kaŋŋe Fedde rewɓe aarabeeɓe 2015 Miijo ɓurngo mawnude e nder caɗeele IDEO 2015 Teddiniraama laamiiɗo Abdullaah II mo Jordan bana ardiiɗo debbo 2015 Ranked #12 nder doggol CEO Fuɗnaange cakaare limngal 100 rewɓe aarabeeɓe ɓurɓe semmbe 2015 Rewɓe e nder suudu ganndal, Ammbasadeer Amerik Amman to nokku, ganndal, karallaagal, e cellal Ofis ngam Fuɗnaange hakkundeejo, 2015 woni 13ɓo e nder doggol 100 rewɓe aarabeeɓe ɓurɓe doole e hitaande 2014, jaaynde CEO Fuɗnaange hakkundeejo 50 Ɓurɓe waawde ƴellitde renndo 2015 e nder batu winndereyankeewu RSE Yamiroore Al Hussein ngam darnde teeŋtunde e nder daawal ɗiɗaɓal. Hokkaama "ɓe mbaɗi darnde tiiɗnde e renndo" 2014 Jaaliiɗo njeenaari WISE 2014 Porogaraam keso Fedde Eisenhower 2014 "Min njiɗi janngude” anndiraama e nokku keso jaŋde, 2014 Suɓaama e nder 100 aarabeeɓe ɓurɓe doole e nder winndere ndee 2014 e nder cate “genius” ɗe jaaynde Arabian Business yaltini Inniraa ko gooto e doggol GOOD 2014 "Emin njiɗi Janngude" ko UNESCO jaɓi, 2014 Inniraa ko gooto e rewɓe annduɓe ɓurɓe waawde e nder winndere lislaam 2014 e jaaynde Muslim Science mo leydi Angalteer Innde ɓiɗɗo leydi e doggol teeminannde aroore ngam 2013 Defterdu kongres Literacy Award ngam golle ɓurɗe moƴƴude ngam “Min njiɗi janngude,” 2013 Njeenaari Fulbright sahaa e sahaa fof e ndunngu 2013 Bursi wiɗto Fulbright nokku gadano, 2012-2013 Wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale Ɓowɗi e ARN mikroo Feññinaama e deftere Kesam-hesaagu ngam jaŋde nde Charles Leadbeater, fedde WISE Qatar, deftere 2012 Final ngam “rewɓe e nder lowre jaŋde” ngam kaalis keso Alumni Engagement mo alumni Dowla, 2011 Toɗɗaaɗo ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Hashemite ngam heɓde njeenaari “Rewɓe e ganndal” ndi Banke Ƴellitaare Lislaam rokkata (2011) Tergal timmungal e nder eɓɓoore Clinton adunaare 2010 Eɓɓaande "Ahel el Himmeh”, suɓaama ngam heɓde njeenaari ndii, heɓiino woote e nder 30 ɗiɗmo cakkitiiɗo oo ngam “Eɗen njiɗi Janngude” Rokkaama njeenaari kesiri renndo winndere aarabeeɓe e hitaande 2009 e Synergos ngam eɓɓaande "min njiɗi ko janngude". Toɗɗaa ko gooto e Ahil Al-Himme. Eɓɓoore nde laamɗo debbo biyeteeɗo Rania mo Jordan waɗi ngam anndude yimɓe ummoriiɓe e renndo Jordan waɗooɓe golle baɗɗe faayiida ngam renndo ngo, ɓe mbaɗi heen ko seerndi ɗum en Duɗal Kanser Laamɗo Hussein ngam kanseer e karallaagal nguurndam 2009 Njeenaaje ƴellitaare almudɓe Fulbright (ADA) 2008 Ganndoowo Fulbright 2000-2002 Njeenaari Howard Hughes to duɗal jaaɓi haaɗtirde - siftorde teddungal e hitaande 2001