Rikki Wemega-Kwawu ko naalanke Ganaajo hannde, jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1959, to wuro Sekondi, to leydi Ganaa. Pentoowo gila 1981, ko ɓuri heewde e makko ko jannginoowo hoore makko, hay so tawii noon ko o janngoowo duɗal pentol e seppooji Skowhegan to Skowhegan, to Maine. O tawtoraama koolol keewngol e nder pelle, golle makko ina tawee e winndere ndee kala e nder kollirɗe keertiiɗe e renndo, haa arti noon e Artotheek Holanndee.

Rikki Wemega-Kwawu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuGana Taƴto
Ɗuubi daygo3 Colte 1959 Taƴto
ƊofordeSekondi-Takoradi Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajipainter Taƴto
Copyright status as a creatorworks protected by copyrights Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto

Wemega-Kwawu ko, e konngol makko, "pentoowo eklektik no feewi, ƴaañoowo e nofru hakkunde tiitooɗe natal e tiitooɗe abstrakte, tawa alaa ko ƴaggi." Haala ka naalanke oo winndi ina tawee e lowre internet African Encounters, jooɗaniiɓe makko to bannge rewo.

Golle Wemega-Kwawu ina ceerti e sinndagol ko ɓenni e ko jooni. O waɗti heen maandeeji Afrik ɓooyɗi keewɗi e nder nate makko mawɗe. O wiyi: "E tuugnaade e ƴiiƴam ikonogaraafi diine Afrik ɓooyɗo, miɗo yiɗi e golle am hollirde maandeeji e ganndal ruuhuyankeewal ngam heɓtude doole majjuɗe e naalankaagal Afriknaajo gaadanteewal."[1]

O anndaa kadi ko "naalanke miijo" kadi omo ɓamta huutoraade kaɓirɗe ceertuɗe e nder naalankaagal yiyteende. Eɓɓooje makko ina njeyaa heen ɗe njiylotoo batte winndereyankaagal e diaspora Afrik e naalankaagal Afrik.

Natal makko Ashanti Saga naatnaa e koolol "Naalankooɓe ina kaala" to suudu defte San Diego, kollirgol tuggi lewru mee 2007 haa 28 feebariyee 2008.

Wemega-Kwawu ina winnda kadi ko fayti e politik diktatoor pinal e nder ƴeewndo naalankaagal Afrik hannde.[2]

Tuugnorgal

Wemega-Kwawu, Rikki. "Rikki Wemega-Kwawu". Artko. Ƴeewtaa ko ñalnde 5 abriil 2014.
Wemega-Kwawu, Rikki (Septembre–Dec 2012). "Binndanɗe / Binndanɗe: Rikki Wemega-Kwawu - Politik Ƴellitaare (Binndol joofnirde)". Binndol Lekki Maple