Sarliyon

Ko leydi dow e Afirik
(Yiitannde iwde e Sara Lon)

Sarliyon maaɗum Sara Lon ko leydi leydi tokosun wonndi e fuɗnaange Afrik marndi falde 71740㎢ (ujune cappanɗe jeɗɗi e go'o temeɗɗe jeɗɗi e cappanɗe nay, feppital kilomeeter). Laamorde nden ko Firiton (Freetown e Enngele), hindi kernidi e Gine ka nano fuɗnaange, ka ñaamo fuɗnaange ko ton Labiriyaa hikkori. Ka ñaano hirnaange ko ton maayo ngon wi'eteengo Oseyan Ataalantik woniri. Hindi sennditi e diiwe nay: Diiwal Nano, Diiwal ñaamo, Diiwal Fuɗnaange e Diiwal Hirnaange.[1]

Sarliyon
Ndenndaandi, jeetaare leydi, leydi
YemreWest Africa Taƴto
Golle imaaɗe19 Seeɗto 1971 Taƴto
Laamu inndeRepubblica della Sierra Leone, Sierra Leone, République de Sierra Leone, República de Sierra Leone Taƴto
LesdinkeejumRepublic of Sierra Leone Taƴto
Mutiɗa innde🇸🇱 Taƴto
IPA transcription'sɪæɾɑ lɛ'oːnə Taƴto
Named afterLion Mountains Taƴto
Ɗemngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haaludeInngilisjo, Krio Taƴto
Doondo leydiHigh We Exalt Thee, Realm of the Free Taƴto
TaguSierra Leonean culture Taƴto
Jammoore leydiUnity, Freedom, Justice, The freedom to explore Taƴto
DuungalAfirik Taƴto
LesdiSarliyon Taƴto
LaamordeFiriton Taƴto
Hiiri-weeti pelleUTC±00:00, Africa/Freetown Taƴto
Located in or next to body of waterAtalantika Taƴto
AnnditirɗumWest Africa Taƴto
Jonde kwa'odineto8°30′0″N 12°6′0″W Taƴto
Soɓɓire10°0′0″N 11°30′0″W Taƴto
TowendiMount Bintumani Taƴto
HoɓadeAtalantika Taƴto
Birrol parti politikkiPresident of Sierra Leone Taƴto
Arɗiiɗo lesdiJulius Maada Bio Taƴto
Office held by head of governmentChief Minister of Sierra Leone Taƴto
Hooreejo leydiDavid Sengeh Taƴto
Laamu depitee enParliament of Sierra Leone Taƴto
Central bankBank of Sierra Leone Taƴto
NdewguNorthern Province, Southern Province, Eastern Province, Western Area, North West Province Taƴto
Cedeleone Taƴto
Shares border withGine, Labiriyaa Taƴto
Driving sideright Taƴto
Electrical plug typeAC power plugs and sockets: British and related types, BS 1363 Taƴto
FollowsCommonwealth realm of Sierra Leone Taƴto
ReplacesCommonwealth realm of Sierra Leone Taƴto
Studied inSierra Leone studies Taƴto
Discoverer or inventorPedro de Sintra Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttps://statehouse.gov.sl/ Taƴto
HashtagSierraLeone Taƴto
Golle gofernema.sl Taƴto
Deesewalflag of Sierra Leone Taƴto
Coat of armscoat of arms of Sierra Leone Taƴto
Joogarafiigeography of Sierra Leone Taƴto
Has characteristicpartly free country Taƴto
Taarikihistory of Sierra Leone Taƴto
Open data portalSierra Leone Open data portal Taƴto
Ndesaeconomy of Sierra Leone Taƴto
Annaji Aljeridemographics of Sierra Leone Taƴto
Mobile country code619 Taƴto
Country calling code+232 Taƴto
Trunk prefix0 Taƴto
Emergency phone number999, 019 Taƴto
Licence plate codeWAL Taƴto
Maritime identification digits667 Taƴto
Unicode character🇸🇱 Taƴto
Category for mapsCategory:Maps of Sierra Leone Taƴto
Map

Yimɓe hoɗuɓe e mayri ko wayraa limeede e hitaande 2015 ko 7 075 641 (miliyon jeɗɗi ujune cappanɗe jeɗɗi e jowi e teemeɗɗe jeegoo e cappanɗ nay e goo). Ko e hitaande 27 Seeɗto 1961 leydi ndin heɓtii jeytaare mayri e juuɗe Porto Biriitisi.


Lenyol taƴto

Leƴƴi ɗuuɗuɗi hino (ena) e mayri:

 
Lenyol dow e Sarliyon
Lenyol e dow Sarliyon
Temne 35.5%
Mende 33.2%
Limba 6.4%
Kono 4.4%
Fula 3.4%
Susu 2.9%
Loko 2.9%
Koranko 2.8%
Sherbro 2.6%
Mandingo 2.4%
Krio 1.3%

Temenee ɓe ɓen ɓuri ɗuuɗude Sara Lon hikki ɗon Meniiɓe ɓen. Si (so) iwi ɗon ko Fulɓe ɓen ɓuri ɗuuɗude. E nder Sara Lon alaa ka yahataa ka a yi'ataa (yiyataa) Fulɓe; hen fow hiɓe ton. Ko waɗi ɗun ko ɓay ko ɓe julaaɓe nantuɓe innde, jaŋnooɓe, mahooɓe fii raɓɓindingol haala, Fulɓe ɓen hino aƴƴi. Julaaɓe woɓɓe ko Libaniiɓe, Indiyankooɓe; ɓee ɗo fow suusaali fulɓe ɓen kamɓe e waawgol maɓɓe julayaagal hiɓe ŋalɗi e Fulɓe ɓen. (Ɗun ko Allah waɗii ɗun ka ƴiiƴan maɓɓe, kamɓe Fulɓe ɓen).[2]

Footoo taƴto


  Wikimedia Commons: Sarliyon – des documents multimédia.


 
Leydi e Afirik
 

Aljeri | Anngolaa | Benen | Boosuwaana/Botswana | Burkina Faso | Burunndi | Eritereya | Gabon | Gammbi | Gana | Gine | Gine-Biso/Gine-Bisaawo | Gine Ekwatoriyal | Kamerun | Kapu Werde | Kenya | Kodduwaar | Labiriya/Labiriyaa | Maali | Mozammbik | Muritani | Namibiya | Niiser | Niiseriya | Sarliyon | Senegaal | Somaaliya | Togo

Faɗɗitaa taƴto