Dewgal: Ceertol hakkunde baylitte

Content deleted Content added
Addbot (yewtare | ballitte)
m Bot: Migrating 1 interwiki links, now provided by Wikidata on d:q8445 (translate me)
No edit summary
Gorol 1:
Dewgal (maa desal) ko gondigal debbo e gorko aadanaangal, humeteengal e yeeso sariya. Si gorko humanii debbo, ɗum no wi'ee kadi o resii debbo maa o ɓaŋii maa o dewlii. Fulɓe ina joganii ɗum karfeeje heewɗe. Humugol dewgal no seerta, foti ko tuugaade e leñol, e diina, e aadaaji, e leydi, e jamaanu. Hino waawi kadi senndindireede hakkunde jommbugal finaa-tawaa e jommbugal laamu, wi'eteengal kadi jommbugal siwil. E ngal ɗon, ko e yeeso jooɗaniiɗo laamu, e nder huɓeere laamu, wano suudu lameeri maa suudu hooreejo saare.
 
Si ko dewgal finaa-tawaa, ko nii ngal humirtee e nokkuuje Fulɓe:
Si ko dewgal finaa-tawaa, ko nii ngal humirtee e nokkuure Fulɓe wootere: e nder reedu Fuuta Tooro, diiwaan biyeteeɗo Boosoya, e wuro wiyeteengo Kayhayɗi, dewgal banndiraagal ko nii yahranno: Resondirta ko ɓiɓɓe baaba, resondirta ko ɓiɓɓe yumma (remmeraaɓe), resondirta ko denɗiraaɓe, resondirta ko fotɓe jibinannde, resondirta ko fasiraaɓe. So tawii ɓiɗɗo debbo jibinaama tan, o nangante bandiiko, wiyee ɓiɗɗo gorko haɓɓi e makko tekkere. Walla o haɓɓanaama e makko tekkere.
=Fuuta Jaloo=
 
Desal, hina wi'ee kadi dewgal, genndal, jommbere, ƴettere, e ko nannde. Ko woowanoo ɓaawo ɗoo nun, hari ko mawɓe ɓen jommbanta suka mon on ka araande, ɓe suɓanoo mo sonnaajo makko arano on, walla le; ɓe wallondira e makko ka suɓagol jiwo on, si giiɗe maɓɓe ɗen arii hawrude e ka weli ɓe, ɓe ndaarana kisan no ɓe yaltinira goro.
Hol no ɗum yahratnoo?
 
Gorooje ɗen: toraare kala si gasay, dewgal kala si timmay, ko maa goro yaltinee laawi ɗuuɗuɗi, laawol kala e faandaare mun. Laawol aranol ngol; ko goro hunorɗe yaltintee, adadu majje on, ko goro sappo (10), woɓɓe waɗa saaku lamɗam, walla kore tew kosam, ekn. Ɗum ɗon fow naɓee ka mawɓe jiwo on fii hunagol laawol, ɓe wi'a ɗum: "Ndaarir ɗum ɗatal", walla " Ƴeewude laawol", ekn. Ko e battane nden hunannde mawɓe suka on anndata si tawii "Jeyɓe jogaaki", ngam ɓe heɓa no ɓe addira gorooje hikkuɗe ɗon ɗen.
 
Laawol ɗimmol ngol; Ko Goro toraare yaltinntee , ko e ngol laawol ɗon woni ko mawɓe suka on torantoo sagataa maɓɓe on, jiwo ɓeya on, si ɓe okkii, haray gila nden ñannde, haa woni tuma dewgal ngal taatike woo, kañum torondirɓe ɓe ɓen (gorun kun e deyun kun), haanaa yiidude, sakko yewta, fija-jala! Ɗum ko ko haɗaa,, tuma kala nde jiwo on nani hito suka on; o dogay o suuɗoo, si tawii le ko bee ɓe yiida; haray ko maa si goɗɗo lombi... Mawɓe jiwo on senndana bolondaa on goroojo ɗen, ɓe waɗana mawɓe ɓen e kawte ɗen feƴƴere, ndeya feƴƴere; ɓe sennditana ɓeenguure nden e hedditiiɓe ɓen.
 
Ñalaande nden: Si ɗum fow feƴƴii, ñalaande desal ngal waɗee, jamaa on hollitee, suka on waɗa dolokke baaba, e hudere yumma, o holtina jommba jiwo, maaro defee, lacciree surtinee, njaram hebilee, teewu defee... Haaju on waɗa, pinka fettinee, ñi'e sennditee, hoɓɓe wernee, jommba ɗowtitee, seleli yimee, hoɗo ngon nantondira welo-welo.
 
=Fuuta Tooro=
 
Si ko dewgal finaa-tawaa, ko nii ngal humirtee e nokkuure Fulɓe wootere: eE nder reedu Fuuta Tooro, diiwaan biyeteeɗo Boosoya, e wuro wiyeteengo Kayhayɗi, dewgal banndiraagal ko nii yahranno: Resondirta ko ɓiɓɓe baaba, resondirta ko ɓiɓɓe yumma (remmeraaɓe), resondirta ko denɗiraaɓe, resondirta ko fotɓe jibinannde, resondirta ko fasiraaɓe. So tawii ɓiɗɗo debbo jibinaama tan, o nangante bandiiko, wiyee ɓiɗɗo gorko haɓɓi e makko tekkere. Walla o haɓɓanaama e makko tekkere.
 
Hol noHolno ɗum yahratnoo?
 
So wiyaama debbo heɓtiima (jibinii) tan, banndiraaɓe kala ngaran salminde mo. So tawii andaama ko ɓiɗɗo debbo o heɓi, gooto e rewɓe ɓee, tawa ko gorgilaaɗo, walla yummiraaɗo cawndiiɗo, walla jom suudu kaawiraaɗo, seelta ceeltol e comcol mum, o haɓɓa e jungel tiggu oo. Nii woni o nanganii ngel ɓiyiiko gorko. Tuggi oon sahaa haa nde sukaaɓe ɓee mawnoyta, ɓiɗɗo gorko gotɗo biyɗo ene yiɗi cukalel dewel ngel kala, jaabatee ko o ƴamaaɗo, walla ko o gadaaɗo. Jinnaaɓe ɓiɗɗo gorko kaɓɓanaaɗo tekkere oo ene kollira yiɗde mum en e geɗe kala, ngam siiftinde aadi maɓɓe.