Nelson Manndelaa: Ceertol hakkunde baylitte

Content deleted Content added
Page créée avec « Nelson Rolihlahla Manndelaa lollirɗo Madibaa mo winndere ndee kala woyata hannde oo, pollunooɗo laamuyel paltoor to Afrik worgo, welditini ɓesngu mum, jibinaa ko ñalnd... »
 
some links
Gorol 1:
'''Nelson Rolihlahla Manndelaa''' lollirɗo Madibaa mo winndere ndee kala woyata hannde oo, pollunooɗo laamuyel paltoor to [[Afirik|Afrik]] worgo, welditini ɓesngu mum, jibinaa ko ñalnde 18 sulyee 1918; o faatii ko ñalnde 5 desaambar 2013 to [[Johanesburg]], woni o wuurii duuɓi 95 (heen 27 e lebbi 6 e balɗe 6 ko e kasoo.) O ɓuri lollirde ko darnde makko ngam rimɗinde e haɓaade senndindiral leƴƴi to Afrik Worgo hono ko anndiraa [[apartaayd]] woni njuɓɓudi politik tuugiindi e ceerndugol eddaaji leƴƴi.
 
Nelson Manndelaa naati e parti biyeteeɗo Afrikan[[African National Congress]] (ko anndiraa ANC) ko e hitaande 1944. Naatni mo heen ko yiɗde haɓaade njiimaandi e senndindiral leƴƴi anndiraangal innde apartayd ngal raneeɓe tabitintunoo toon e leydi hee.
 
Caggal nde o janngi haa o woni awokaa, o tawti hare yamyamre luundiinde doosɗe apartaayd lelnunoo tuggude hitaande 1948. E hitaande 1951 ko Olivier Tambo e Nelson Manndelaa ngoni ɓaleeɓe idiiɓe wonde awokaaji e Johanesburg. E hitaande 1952 Manndelaa noddi ‘’defiance campaign’’, woni ‘’kampaañ salaare’’ laabi sariya senndindiral leƴƴi, keɓɗo kaaɗtudi ñalnde 6 abriil 1952, ñalngu ngu raneeɓe Afrik worgo cosnoo wuro Cap ngoo ; ko ina tolnoo e ujunnaaje jeetati ceppoowo nanngaa (ina heen Manndelaa ). Laamu nguu wayli sariya jowitiiɗo e kisal yimɓe (public safety act mo 1953) ngam yamirde jowgol wellitaare heeriinde e ardoraade leydi ndii jamirooje, Manndelaa fawaa kuugal jowal (sursis) lebbi jeenay kasoo, haɗaa tawtoreede batuuji e yaltude galle mum to Johanesurg. Nii woni o yaaɓani yuɓɓinde goomuuji ANC e suuɗaare. Ooɗoo kampaañ addani ANC faggaade terɗe kese, ɓaleeɓe e Iñnjee'en e raneeɓe, nde tawnoo dillere ndee tuugaaki e leñamleñamaagal. Ko e ngaal ɗoo daawal Albert Lutuli ardinaa ANC, mooɓondiral jooɗii ngam lelnude dabi dillere luundiinde apartaayd. Oon sahaa Manndelaa e Olivier Tambo ina ngardii kabine awokaaji Manndelaa & Tambo ngam heedande ɓaleeɓe ɓe mbaawaa yoɓde fereeji awokaaji.
Gorol 17:
Ko tuugi ndeen o fuɗɗii lollude, hare maɓɓe fuɗɗii anndeede e winndere ndee kala, yimɓe e leyɗe mbaɗti wallitde ɓe.
 
Ñaawoore Rivonia waɗi ko hakkunde oktoobar 1963 e suwee 1964. Ko hoohooɓe ANC 10 ñaawetenoo ɗoon : Nelson Manndelaa, [[Walter Sisulu]], [[Ahmed Kathrada]], [[Govan Mbeki]], [[Dennis Goldberg]], [[Raymon Mhlaba]], [[Lionel Bernstein]], [[James Kantor]], [[Elias Motsoaledi]] e [[Andrew Mlangeni]]. Ina jeyaa e ko ɓe njooɓtoranoo kadi jaɓɓugol sariya kaɗɗo marucaagu. Caggal kasoo muusɗo, juutɗo, sibu ko duuɓi 27 e lebbi 6 e balɗe jeegom haa njahdi e naange. O woppitaa, no nganndir-ɗen ko ñalnde 11 feebariyee 1990.
 
Manndelaa sokanoo ko e duunde ina wiyee Robben Island. Tonngoode makko kasoo ko 46664. O waɗii toon duuɓi 18, omo gollinee e kariyeer lasoo, aɓe kela kaaƴe… Heewɓe e maɓɓe ñawii toon sabu punndi e naange. Nguurndam toon ina muusnoo sanne. Hay e nder kasoo hee, raneeɓe ko bannge, ɓaleeɓe ko bannge mum en mbaɗaa. Sokaaɓe ngam miijooji mum'en, hono Manndelaa'en, ko seerndaaɓe e sokaaɓe ngam warhoore.
Gorol 41:
Jokkondiral gadanal hakkunde Nelson Manndelaa e guwarnama apartaayd waɗi ko e lewru noowammbar 1985. E duuɓi nay dewɗi heen ɗii kadi jokkondire goɗɗe mbaɗii hakkunde maɓɓe, jogorɗe wonde ndaɗɗudi jeewte paaɗe, kono ronkaa yo geɗe ɗee ɓos. E hitaande 1986 Manndelaa egginaa oon kasoo, sokaa e galle (wilaa) e nokku gonɗo 60 kiloomeeteer saraaji CAP.
 
Ko Manndelaa sokaa koo fof, winndere ndee ina ɓeydoo daranaade goppitgol makko kam e ittugol apartaayde. Kaaɗtudi majjum ko hiirde waɗnoonde e suwee 1988 to Wembly, nde naalankooɓe heewɓe winndere ndee tawtoraa, nde fotde teemedere miliyoŋ njeeɓi e teleeji mum en, nder 67 leydi ; hiirde hollittunoonde kasoo Manndelaa e kiiɗal pawingal e ɓesngu Afrik worgo. E miijo ANC nii ko kayre yaawni goppitgol Manndelaa , sibu, ñalnde 7 desaambar 1988, o yamiraa hootde galle makko, kono tawa o yaltataa ɗum. E 1989 o winndi [[Pieter Botha]], o wiyi ɗum : « wonaa goppitgol am ɓuri himmude », « musiiba oo ko leydi pecciindi pecce ɗiɗi gañondirɗe, barondirooje », o wiyi « njiɗ-mi ko yo pelle ɗiɗi ɓurɗe mawnude e leydi ndii kaaldu », ɗeen ngoni ANC e laamu Apartaayd. O haali toɓɓe ɓurɗe teeŋtude potɗe yeewteede ɗee : « go’o, tabintingol doosgal keewndi e nder dowla gootiɗɗo ; ɗiɗi, kulhuli raneeɓe leydi ndii mbaawi jogaade e ɗuum ». Ñalnde 5 suwee 1989 ɓe potti to galle Botha. Kono e daawal hakkunde ngal, o rafaa, de Klerk lomtii mo e ngardiigu laamu nguu.
 
Ñalnde 15 oktoobar 1989 de Klerk yaltini hoohooɓe ANC njeeɗiɗo, waɗɓe, gooto heen fof, duuɓi 25 e kasoo. Ina e ɓeen biyeteeɗo Walteer Sisulu. E noowammbar Manndelaa wiyi “e hoohooɓe raneeɓe ɓe o meeɗnoo yeewtidde ɓee fof, ko de Klerk ɓuri hellifeede e nuunɗude”. De Klerk ne habri goppitgol Manndelaa ñalnde 2 feebariyee 1990. e konngol ƴettunoo to parlamaan. O habri keɓtingol ANC kam e pelle goɗɗe luundinooɗe Apartaayd.
Gorol 67:
E miijo Manndelaa , ndimaagu ɓaleeɓe fotaani wontude njiyaagu hiiɗnooɓe ɓee, sibu nguun ndimaagu alaa nafoore, nde tawnoo « ndimaagu am timmaataa so tawii mi haɗii goɗɗo rimɗude. Kiiɗaaɗo e kiiɗɗo fof ngonaa rimɓe ». Alaa e sago raneeɓe ɓee njenanee kiiɗetaake so tawii ɓaleeɓe ɓee laamiima. Ko e oo sifaa tan kaaldigal ngal waawirta yuumtude. « Goonga oo, ko en cuwaa tawo rimɗude, en njettiima noon ndimaagu rimɗude, en keɓii hakke waasde hiiɗeede… Waɗi noon, « Ndimaagu wonaa tan seertude e ɓoggi, kono ko wuurde tawa ina hormii, ina tiiɗtina ndimaagu woɗɓe. »
 
Kaaldigal wonaa tan termondirde e gaño mum, kono kadi ko waasde taƴondirde e sehilaaɓe mum ɓooyɓe ɓe winndere ndee ñiŋatnoo. Yeru, nde Bil Kilinton ari Afrik worgo e hitaande 1998, Nelson Manndelaa siftinii mo wonde Dental Amerik wallittunoo ndeen ko Apartaayd, tawi woɗɓe ina mballita hare luulndiinde apartaayd. Manndelaa wiyi « gooto e hooreeɓe leyɗe mo ngadii-mi bismaade ɗoo ko Fidel Kastoroo … mi bismii ma kadi [[Muammaar Kaddaafi]]. Waɗi mi waɗde ɗum, ko e aada amen, woppude wallitnooɓe ma e saanga nde ngon-ɗaa e caɗeele ɓurɗe mawnude e nguurndam, ko huunde soofnde ».
 
[[Category:Afirik]]