Taha Muhammadu Ali (aarabeere: طه محمد علي) (1931 to Safuriya, Galiili – 2 oktoobar 2011 to Naasaara) ko yimoowo Palestiinnaajo.[1]

Taha Muhammad Ali
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuState of Palestine Taƴto
InndeMohammed Taƴto
Ɗuubi daygo1931 Taƴto
ƊofordeTzippori Taƴto
Date of death2 Yarkomaa 2011 Taƴto
Place of deathNazareth Taƴto
WoldeArabic Taƴto
Sana'ajiwriter, poet, journalist Taƴto
Taha Muhammad Ali
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuState of Palestine Taƴto
InndeMohammed Taƴto
Ɗuubi daygo1931 Taƴto
ƊofordeTzippori Taƴto
Date of death2 Yarkomaa 2011 Taƴto
Place of deathNazareth Taƴto
WoldeArabic Taƴto
Sana'ajiwriter, poet, journalist Taƴto

Nguurndam

taƴto

Taha Muhammad Ali dogi fayi leydi Liban e ɓesngu mum nde o yahrata e duuɓi sappo e jeeɗiɗi caggal nde wuro maɓɓe yani e bommbooji mawɗi e nder wolde aarabeeɓe e israayiil hitaande 1948. Hitaande rewtunde heen, o arti Naasaret, o woni toon haa o maayi.[2][3] E kitaale 1950 e 1960, o yeeyi souvenirs e nder ñalawma e hijjooɓe Kerecee’en, o janngi yimre jamma. Jaŋde makko to bannge jaŋde joofi ko caggal tolno nayaɓo. O woniino jom suudu souvenir tokooso sara Egliis Annunciation mo o gollodii e ɓiɓɓe makko, Muhammadu Ali winndi no feewi e cukaagu makko to Saffuriyya e jiiɓru politik mo o dañi.[4][5]

Binndanɗe

taƴto

Koolol golle makko e firo Engele (ina fawii e ɗemngal Arab), So What: Yimre kese e cuɓaaɗe, 1971–2005, firo Peter Cole, Yahya Hijazi, e Gabriel Levin, yaltinaama e hitaande 2006 e nder deftere ndee feeñii e Defte Bloodaxe. Firooji Almaañ e Farayse ina njokki.[nde?] O waɗii jaŋɗeele keewɗe e Cole to Amerik e Orop.[6] Muhammad Ali woni tiitoonde nguurndam mum nde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale yaltini, Weltaare am alaa ko jokkondiri e weltaare: Nguurndam yimoowo e nder teeminannde Palestiin nde Adina Hoffman winndi.[7] Winndiyanke palastinnaajo-israayiilnaajo biyeteeɗo Anton Shammas firtii deftere Taha Muhammadu Ali e ɗemngal Ebere.

Sifaa yimre

taƴto

Muhammad Ali's style siforiima e nder fuɗɗoode deftere makko e ɗemngal Engele ko "doole" e binndol "e nder diidi juutɗi e beats ceertuɗi e ɓuuɓri seeɗa e nataluuji keewɗi ɗi o ƴetti ko ɓuri heewde e nguurndam wuro makko."

E nder ƴeewndo So What: New & Selected Poems, o siforaama no "haaloowo daartol beguiling, jogorɗo jogaade tonngoode hoolaare e laaɓal tawa o diwtaani geɗe sirlu walla mettuɗe e daartol makko...E rewrude e reentaade jaabawol ko heewi e ko o dañi ñalnde kala." o winndi jimɗi ɓuuɓɗi e ɓuuɓɗi e kesi."[8] Ƴeewtotooɗo goɗɗo siftinii jimɗi makko ko "amalgam alɗuɗo e mette, e majjere, e yaakaare."[9]

Amer Hlehel winndi, waɗii monodrama, “Taha”, siftorde nguurndam e jimɗi Taha Muhammadu Ali, haa teeŋti noon e humpito nakba. Ko adii fof ko e ɗemngal Engele waɗi ko ñalnde 16 lewru marse 2017 to nokku biyeteeɗo Kennedy to Washington DC.[10]

Golle bayyinaaɗe

taƴto

Ko ɗum waɗi: Yimre hesere e cuɓaande, 1971–2005. Firo mum ko Cole, Piyeer; Hijaasi, Yahya & Lewin, Jibriil. 2006. ISBN 1-55659-245-0.

Never Mind: Yimre capanɗe ɗiɗi e daartol. Firo mum ko Cole, Piyeer; Hijaasi, Yahya & Lewin, Jibriil. 2000. ISBN 965-90125-2-7.

حريق في مقبرة الدير. الطيبة [Yite e nder Jardiin Koɗo]. Hitaande 1992.

ضحك على ذقون القتلة [Fooɗde Warooɓe]. Hitaande 1989.

القصيدة الرابعة [Qasida nayaɓo]. Hitaande 1983.

Antolooji

taƴto

Hirsch, Edward (2006). Suɓngo Yimoowo. ISBN 0-15-101356-X.

Tuugnorgal

taƴto

^ "Taaha Muhammadu Ali". Fooyre Yimre. 9 lewru Yarkomaa 2017.

^ "Yimoowo Taha Muhammadu Ali maayii to Naasaara". 3 Oktoobar 2011. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 6 oktoobar 2011.

↑ Palatella, John (19 feebariyee 2007). "Laabi haɓaade". Ngenndi ndii. Keɓtinaama ñalnde 5 lewru juko hitaande 2024.

^ "Taaha Muhammadu Ali, yimoowo". Naalankaagal Piindi Bulo. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode ñalnde 9 Oktoobar 2007.

^ "Taaha Muhammadu Ali". Koolol binndol. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode ñalnde 14 lewru Duujal hitaande 2004.

^ "Koolol yimre Geraldine R. Dodge hitaande 2006". www.grdodge.orgo. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode ñalnde 4 sulyee 2007.

^ Hofman, Adina (2009). Weltaare am alaa ko jokkondiri e weltaare: Nguurndam yimoowo e nder teeminannde Palestiin. ISBN 978-0300141504.

^ "Never Mind: Yimre capanɗe ɗiɗi e daartol". Ibis binndanɗe. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 26 lewru juko hitaande 2007.

^ Khalaf Tuffaha, Lena (17 noowammbar 2006). "So ko: Yimre hesere e cuɓaande, 1971 - 2005, nde Taha Muhammadu Ali (Ƴeewndo)". IMEU. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 10 Oktoobar 2007.

^ Kuuk, Yonatan (13 mars 2017). "Jaambaaro mo alaa ko waawi, yimoowo biyeteeɗo Taha Muhammad Ali ƴetti dingiral Kennedy Center". Mondowiis. Keɓtinaama ñalnde 5 lewru juko hitaande 2024.

Jokkondire yaajɗe

windugo

Yeewtere e Muhammadu Ali, Wakkati kabaruuji e Jim Lehrer, [1]