Vélingara ko komin wuro e wuro tawaango e Diiwaan Kolda to leydi Senegaal. Nde woni ko to fuɗnaange seeɗa e ŋorol mawngol Vélingara ngol 48 km hay so tawii noon iwdi ŋorol ngol ina laaɓti haa jooni.[2]

Vélingara ring-structure to senegaal

Yimɓe leydi ndii ɓuri heewde ko fulɓe e soninkooɓe e wolof en e madingo en. Yimɓe e binndital 2023 ko 45 431 ɓeydaare e limtaaɓe 32 161 e hitaande 2013.[1]

Gila e sosngo haa e kitaale 1940

Vélingara firti ko "So wuurde ina weli, ar" e ɗemngal Fulɓe. Ngalu tago ngoo nokku, ko goonga, addani Ali Niana Baldé, sosɗo wuro ngoo, hoɗde toon. Hono no diiwaan Fouladou oo fof nii, ndee feccere ina heewi jawdi, ina joginoo leydi ɓuuɓndi ngam ndema. Ndee wuro adanngo sosaa ko hedde hitaande 1900. E wiyde Elhadji Diao, jibinaaɗo to Vélingara Fulbé hedde hitaande 1927, sosngo maggo ummorii ko e yontaaji ɓennuɗi, ina gasa tawa ko hedde hitaande 1870. Ndeke, e kartal Fouladou ummoraade e hitaande 1880 ina haalee heen nokku ina wiyee Wlingara tawetee ko e nokku ɓadiiɗo nokku ɗo wuro adanngo ngo woni ɗoo. Mbele ko wuro caggal ɗuum jibini wuro ngoo?

Vélingara

E hitaande 1903 Farayse heɓti Fouladou caggal nde Moussa Molo dogi fayi Gammbi. Ndeen Vélingara ina jokkondiri e kanton keso biyeteeɗo Patim Kandiaye. Ardinoo nde feccere mawnde e yonta oo ko Yéro Moulaye Baldé, mo baaba mum Alanso Koumbiry ardinoo gila ndeen e les njiimaandi Moussa Molo e gardagol diiwaan gooto wiyeteeɗo Fouladou. E laamu Farayse, Vélingara ƴellitii seeɗa seeɗa. Nde wonti diiwaan e hitaande 1924. Gooto e mawɓe diiwaan gadano oo, hono Poussy, toɗɗaa ko e hitaande 1931. Ko adii ɗuum, ko njuɓɓudi cellal e duɗe ɗee mbaɗtaa. Duɗal gadanal ngal udditaa ko e hitaande 1924, diisnondiral gadanal mahaa ko e hitaande 1930.

Caggal ɗuum sosiyateeji njulaagu, ina heen Saloum e Société Française d’Afrique Occidentale (CFAO) ndarni toon ngam mooftude ɓiɗɓe leydi, tawi fulɓe ina ɓeydoo remde.

Ƴellitaare wuro ngoo addani yimɓe iwdiiji ceertuɗi arde Vélingara.

Adii hoɗde heen, hono no njiyru-ɗen nii, ko Fulɓe. E oon sahaa, ɓe ngoni ko e pelle ɓurɗe heewde yimɓe. Ɓe ngoni ko e Fulbé, wuro kilooji ɗiɗi tan to fuɗnaange-rewo Vélingara Escale, jooɗorde laamu koloñaal. Ɓeen Fulɓe, asliiji leydi ndii, ko animist en, e wiyde yeewtannooɓe ɓee fof. Ina woodi firo ngool ɓamtaare lislaam leelnde. Ndeke Fouladou wonnoo ko daɗndo fulɓe luulndiiɓe Lislaam. Heewɓe e maɓɓe koɗi toon caggal wolde juulɓe to Bundu, Macina e Fouta-Toro, addannde sosde teokraasiiji juulɓe. Kono e laamu Alpha Molo, Lislaam yahri yeeso, haa teeŋti noon e toɓɓere elite. Ndeeɗoo waylo-waylo, nde jiyaaɓe ardii, ko kañum ɓuri jaɓde Lislaam e nder keewal tawi tedduɓe ɓee ina keddii e goongɗinde geɗe mum en ɓooyɗe.

Vélingara
city, commune of Senegal
LesdiSenegaal Taƴto
Nder laamooreVélingara Department Taƴto
Jonde kwa'odineto13°9′0″N 14°7′0″W Taƴto
Twinned administrative bodyHuy Taƴto
Map

Ɓeen Fulɓe, caggal mum njokkondirii e Mandinka jeyaaɓe e Gaabu. Lislaam ƴellitii ko e fuɗɗoode teeminannde noogasre e gargol mawngol ɗiin Gaabunkeeji e gardagol marabout Toucouleur Al Hajj Aali Caam. Hoɗɓe e Gaabu ina ndoga e njiimaandi koloñaal Purtugeec, ɓurndi tiiɗde e njiimaandi Faraysenaaɓe. Marabout kaalaaɗo oo e talibéeji mum sosi gure keewɗe, ina heen Madiina Gounass. Kono juulɓe Gaabu tawtoranooɓe Vélingara ɓee, ko Mandingo en jeyaaɓe Bijini. Ko Moricounda wonnoo, ɗum woni wuro marabu en les njiimaandi Gaabu en. E nder ɓeeɗoo Mandingooji Vélingara, aadaaji ina njoginoo inɗe ɗiɗi : inɗe Sagna Ba Samang e inɗe Abou Samang. Go’o oo, caggal ɗuum, suɓaama imaam jumaa Vélingara, ko Chérif Bécaye, baaba mum Chérif Samsidine AÏdara.

Juulɓe woɗɓe janane ina nguurnoo e Vélingara. Ɗiin ko sarakolé en, teeŋti noon e soumboundou en e peulhooɓe fouta-djalon, ina jeyaa heen ceerno moustafa barry e ceerno mouminy ba. Ɗiɗi ɗii ɓuri tiiɗnaade ko e jannginde Qur’aana e ɗeen balɗe gadane to Velingara.

Huunde e terɗe ndee dental ummii ko Fouta-Toro. Ko ɗum woni haala Racine Djiguo e Ceerno Mouminy Bâ. Ndee fedde juulɓe tokosere e nder fulɓe animist en maa mawnu seeɗa seeɗa e gargol gollotooɓe hesɓe e innde sosiyeteeji Farayse tawaaɓe toon ɗii.

Ko ɗum waɗi renndo juulɓe fuɗɗii yuɓɓinde hoore mum e gardagol Chérif Bécaye Aïdara. O toɗɗii Imaam gadano biyeteeɗo Sagna Ba Samang, kanko suɓii nokku ɗo jumaa gadano oo waɗetee ɗoo, o ardi ɗum.

Geografi

taƴto

No mboros oo fiyirta nii, nokkuuji ɓurɗi ɓadaade ɗii ko Diyourourou, Kadialin, Badimbour, Kampoto, Bounkiling, Kouadi Bainouk, Kandialon e Maniora Mandingue.

Dakaar, laamorgo leydi ndi, hakkunde mum ko 570 km.

Fisik leydi

taƴto

Hedde kilooji sappo e ɗiɗi to fuɗnaange Vélingara ina waɗi ɓuuɓol ngol njaajeendi mum tolnii e 48 km, ina gasa tawa ko sabu ɓuuɓol ngol.

Ndee feere anndaaka haa e hitaande 1999. Nde yiytaa ko e ballal natal satelit NASA.

Ummatore

taƴto

Yimɓe leydi ndii ɓuri heewde ko Fulɓe, Soninkooɓe, Wolof en, e Mandingo en.

E binnditagol 1988 e 2002, Vélingara ina joginoo 14 068 e 20 806 hoɗɓe. E hitaande 2007, yimɓe leydi ndii ina limtaa e dow laabi 23 775 neɗɗo.

Ko wuro ladde ngo ɓuri wuurde ko e njulaagu geɗe ndema nokku oo.

Dina

E hitaande 2007, Vélingara yuɓɓinii ko adii fof ñalɗi hakkunde pine, koolol winndereewol Carrefour (FESICAR).

E nder ɗuum, ñalngu pinal yuɓɓintee ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chérif Samsidine Aidara e Diiso Departemaa Vélingara ñalnde 15, 16 e 17 mee 2015. E oon sahaa, yeewtereeji ɗiɗi ko fayti e Pan-Afrikanism e ko fayti e nguurndam Nelson Mandelaa ardinoo ɗum en ko annduɓe.

E hitaande 2013 min tawtoraama kawgel pinal ɓurngel mawnude wonande sukaaɓe naalankooɓe e nder nokku hee wiyeteeɗo Vélingara Jeunes Talents (VJT) yuɓɓinteeɗo hitaande kala.

Yimɓe teskinaaɓe jibinaaɓe e wuro Vélingara

taƴto

Chérif Mohamed Aly Aïdara, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore, sosnde fedde nde wonaa laamuyankoore (IMI)2

Mamadou Baldé, fiyoowo fuku koyɗe

Sanghé Mballo, jennieer gollordu laamu, gonnooɗo jaagorɗo

Aamadou beye balde gonnooɗo cukko meer wuro Velingara

Elhadji Souma Baldé, gonnooɗo suka tergal e diiso ngo Mamadou Dia ardii, ko kanko kadi woni tergal BDS tawi omo yahra e duuɓi 89... e hitaande 2001 hooreejo fedde PDS departemaa o

Maayɗo Elhadji Diao, cukko hooreejo PDS nokku oo, kanko kadi ko gardiiɗo #PROMER

maayɗo biyeteeɗo Elhadji Pape Maissa Diop, gonnooɗo depitee, koolaaɗo kuuɓal PDS

Aliou Sow, gonnooɗo Diirecteur général conseil national des jeunes e laamu Wade, Directeur général #Sapco

Ibraahiima Barry Dianwando, ƴeewoowo njoɓdi e estaad Rufisque, sosɗo #RCD kadi ko tergal e mooɓondiral hooreejo leydi e les njiimaandi Macky

Aminata Diao Baldé gooto e depiteeji ɓurɓe famɗude e nder suudu sarɗiiji 13ɓuru leydi Senegaal, jeyaaɗo e lannda APR (PR) mo Macky Sall

Aamadu Woury Diallo, Meer hannde komin Vélingara e manndaa mum tataɓo, kadi ko tergal APR

Habibou niang, fiyoowo pinal, jaagorgal rajo e tele (manoore fm, origines fm, 2stv, urban fm)

Alfa Bocar Baldé, gardiiɗo SODAGRI, cukko hooreejo 1er Diisnondiral Departemaa Vélingara

Mrs Fatoumata Sabaly, golloowo faggudu, peewnugol ndema mawka e duroowo e nder Basin Anambe

Assane Guindo Balde, cukko 1er meer velingara, ɓiy gonnooɗo cukko meer velingara mo maayi e lewru suwee 2017

Wakati

taƴto

Dowlaaji weeyo ngam Velingara (1991-2020)

Ƴeew kadi

taƴto

Doggol mbaydiiji baawɗi wonde e dow Leydi

Tuugnorgal

taƴto

Yimɓe wuro.de Yimɓe e nokkuuji Komin Vélingara

S. Wade, M. Barbieri, J. Lichtenegger (2001) Jaaynde Esa Taariindi Velingara lewru Juko 2001

"Fedde winndereyankoore toppitiinde weeyo ngam 1991-2020 — Velingara". Njuɓɓudi ngenndi ndi geec e weeyo. Keɓtinaama ñalnde 10 lewru Yarkomaa 2024.