Shamsun Nahar Iffat Ara (jibinaa ko e hitaande 1939; anndiraaɗo Iffat Ara) ko binndoowo, daraniiɗo renndo, yuɓɓinoowo binndol. Golle makko binndol puɗɗii ko e darorɗe kitaale 1950 nde o fuɗɗii winndude nate tokoose, o yaltini ɗe e jaaynde mawnde leydi ndii haa arti noon e Azad.[1]

Iffat Ara
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBritish Raj, Pakistan, Banngladesh Taƴto
Inditirdeইফ্‌ফাত আরা Taƴto
InndeIffat Taƴto
Innde ɓesnguAra Taƴto
Ɗuubi daygo1939 Taƴto
ƊofordeMymensingh Taƴto
ƊemngalBangla Taƴto
WoldeBangla Taƴto
Writing languageBangla Taƴto
Sana'ajiwriter Taƴto

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

taƴto

Iffat Ara jibinaama e nder wuro Kishoreganj e hitaande 1939.[1] O haɓanaaki no feewi jaŋde toownde, o adii janngude ɗemngal Arab e nder galle makko ngam waawde janngude Quraana. Ndeen o yahi to duɗal sukaaɓe rewɓe juulɓe ngam jaŋde leslesre. Caggal nde jaŋde makko leslesre joofi, baaba makko yaltini mo e duɗal ngal nde tawnoo, e oon sahaa, jaŋde toownde sukaaɓe rewɓe ina teskaa.[1] Nde o yiɗi jokkude jaŋde makko, o hunanii warde hoore makko, caggal ɗuum o naatnaa e Vidyamoyee Govt. Duɗal sukaaɓe rewɓe wuro ngoo. Kono hade makko timminde duɗal jaaɓi haaɗtirde o resi Abdul Latif Talukder, suka awokaa, politik. Ndeen o heɓii jaŋde matricule, caggal ɗuum, jaŋde hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Muminunnesa. E hitaande 1966, o heɓi bak makko e oon duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e jaŋde B. Ed. to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe rewɓe Mymensingh. Nde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ananda Mohan ƴettiti duɗal jaaɓi-haaɗtirde, o heɓi master makko e ɗemngal e binndol Bengali e hitaande 1973.[1]

Dille rewɓe

taƴto
 
Iffat Ara 2006

Dille rewɓe e nder Mymensingh mbaawaano miijaade so wonaano Ara e golle tiiɗɗe gila e kitaale 1960. O naati e golle wellitaare renndo wonande rewɓe e tergal makko e Fedde Rewɓe Pakistaan ​​fof e hitaande 1966. Caggal nde o jibinaa e hitaande 1971, kanko e wondude e woɗɓe hono winndiyanke Helena Khan, Sufia Karim e politikyanke biyeteeɗo Begum Mariam Hashimuddin ƴettii eɓɓoore ngam sosde Mahila Samity (tr. Fedde rewɓe). Caggal ɗuum o yuɓɓini fedde wiyeteende Mymensingh e nder fedde wiyeteende Jatiya Mahila Sangstha, fedde nde laamu nguu toppitii. O wallitii no feewi e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Udayan to Mymensingh e hitaande 1988. Gila e dewgal makko o woni ko e jokkondirde e politik kono o meeɗaa suɓaade naatde e

 
Iffat Ara

Dille e nder Mymensinghɗe miijaade so joonino Ara e golle gila e kitaale 1960. O naati e golle wellitaare ɗe ƴoƴde e tergal makko e Fedde Rewɓe Pakistaan ​​‎fof e jaŋde 1966. Caggal nde o jibinaa e hitaande 1971, kanko e Wondude e teddungal winndiyanke Helena Khan, Sufia Karim e politikyanke biyeteeɗo Begum Mariam Hashimuddin waɗi eɓɓoore ngam sosde Mahila Samity (tr. Fedde jokkondirde). Caggal o yuɓɓini fedde wiyeteende Mymensingh e nder fedde wiyeteende Jatiya Mahila Sangstha, fedde nde laamu nguu toppitii. O wallitii no feewi e sosde laawol jaaɓi haaɗtirde Udayan to Mymensingh e hitaande 1988. Gila e dewgal makko o ko woni yeeso e politik kono o meeɗaade naatde e

E hitaande 1968, Ara naati e duɗal sukaaɓe Nasirabad ngam wonde balloowo jannginoowo, o woppi golle toon e hitaande 1972. Caggal ɗuum o ƴetti golle gardiiɗo duɗal ngal e hitaande 1972. Caggal ɗuum o ƴetti golle gardiiɗo hello rewɓe e nder yontere kala Banglar Darpan yaltinaaɗo to Mymensingh. Nde ngool sosiyetee fuɗɗii yaltinde jaaynde rewɓe lewru kala, ina wiyee Chandrakash, e hitaande 1973, Iffat Ara toɗɗaa yo won gardiiɗo mayre. O golliima e jaaynde Chandrakash haa hitaande 1979.

Binndanɗe

taƴto

Ara yaltinii tiitooɗe jeenay ngam ƴellitde ɗum. Ina heen defte, deftere daartol, deftere ganndal sukaaɓe e binndanɗe. O waɗii kadi binndol biyeteeɗo Jonopriyo Kavita (tr. Yimre ɓurnde lollude ummoraade e Bingalteer), ko deftere jimɗi Bengali gila e darorɗe teeminannde 18ɓiire.[2] Deftere makko keeriinde ganndal wonande janngooɓe duɗe hakkundeeje Shona achey jana nai ina weltina no feewi, ina rewi e binndanɗe keewɗe gila 1990. Deftere makko Sukh jakhan shesh belay yalti ko e hitaande 2000. Hannde omo golloo e deftere daartol juutngol wonande sukaaɓe janngooɓe.

Dwitiyo Chinta

taƴto

Ara sosi jaaynde e nder galle mum, o fuɗɗii yaltinde jaaynde lewru wiyeteende Chinta e hitaande 1986. Caggal ɗuum nde inniraa Dwitiyo Chinta e hitaande 1988. Ɓooytaani Iffat Mansion, hoɗorde makko to wuro Mymensingh gila 1960, ɗo o yaltini jaaynde makko, wonti a hub golle binndol. Yimoowo Jibanananda Das jibinannde teemedere hitaande Dwitiyo Chinta, yaltini e hitaande 1999, ina heddii e yeru toowɗo e peewnugol e peewnugol tonngoode ciftorgol jaaynde. Dwitiyo Chinta yaltinii binndanɗe winndooɓe e yimooɓe mawɓe heewɓe e leydi ndii ko jiidaa e winndooɓe diiwaanuuji.[1]

Nguurndam neɗɗo

taƴto

Ara ina jogii ɓiɓɓe tato worɓe e ɓiɗɗo debbo gooto. Ɓiɗɗo debbo oo ko jannginoowo faggudu to Muminunnesa Govt. Koolol rewɓe to Mymensingh.[1]

Tuugnorgal

taƴto

^ Juppu haa: a b c d e f Lislaam, Aminul (1 feebariyee 2007). "Iffat Ara: Binndol ummoraade e Marge". Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 10 lewru feebariyee 2007.

^ Lekhok Obidhan [Saggitorde binndol]. Dakaar: Duɗal Bangla. Hitaande 1999.