Laos e dow laabi, ko leydi Laos (Lao RDP), ko leydi tan ndi alaa ko woni e mum so wonaa leydi e nder Aasiya fuɗnaange-rewo. Heeri ndi ko Myanmar e Siin to fuɗnaange-rewo, Wiyetnaam to fuɗnaange, Kamboodiya to fuɗnaange-rewo, e Taylande to hirnaange e fuɗnaange-rewo. Leydi ndii ina waɗi ko ina tolnoo e miliyoŋaaji jeetati neɗɗo.[1] Laamorgo mayri e wuro ɓurngo heewde yimɓe ko Vientiane. Leydi ndii ina heewi nokkuuji koɗli, cuuɗi Buddhist en, ina heen nokku gonɗo e UNESCO, hono Luang Prabang, e mahdi koloñaal Farayse.[2]

Laos
jeetaare leydi, landlocked country, communist state, leydi ndi suudu baba suɓani hoarem, leydi
YemreSoutheast Asia Taƴto
Golle imaaɗe1949 Taƴto
Laamu inndeສາທາລະນະລັດ ປະຊາທິປະໄຕ ປະຊາຊົນລາວ Taƴto
Lesdinkeejumສາທາລະນະລັດ ປະຊາທິປະໄຕ ປະຊາຊົນລາວ Taƴto
IPA transcriptionˈlɑːus Taƴto
Ɗemngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haaludeLao Taƴto
Doondo leydiPheng Xat Lao Taƴto
Taguculture of Laos Taƴto
Jammoore leydiສັນຕິພາບ ເອກະລາດ ປະຊາທິປະໄຕ ເອກະພາບ ວັດທະນາຖາວອນ, Peace, independence, democracy, unity and prosperity, Мир, независимост, демокрация, единство и просперитет, Simply Beautiful, Mor Brydferth! Taƴto
DuungalAasiya Taƴto
LesdiLaos Taƴto
LaamordeVientiane Taƴto
Hiiri-weeti pelleUTC+07:00, Asia/Vientiane Taƴto
Jonde kwa'odineto18°12′0″N 104°6′0″E Taƴto
Kwa'odineto lettugal15°19′9″N 107°38′6″E Taƴto
Soɓɓire22°30′0″N 101°46′12″E Taƴto
Horɗoore13°54′35″N 106°6′17″E Taƴto
Gorgal20°21′18″N 100°5′3″E Taƴto
TowendiPhou Bia Taƴto
HoɓadeMekong River Taƴto
Laamu sarti celluɗoleydi ndi suudu baba suɓani hoarem, communist dictatorship Taƴto
Birrol parti politikkiPresident of Laos Taƴto
Arɗiiɗo lesdiThongloun Sisoulith Taƴto
Office held by head of governmentPrime Minister of Laos Taƴto
Hooreejo leydiPhankham Viphavan Taƴto
Laamu depitee enNational Assembly Taƴto
Central bankBank of the Lao P.D.R. Taƴto
CedeLao kip Taƴto
Shares border withMiyammar, Kammbooja, Ciina, Tailannde, Vietnam Taƴto
Driving sideright Taƴto
Electrical plug typeNEMA 1-15, NEMA 5-15, Europlug, Type E, Schuko Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttps://www.tourismlaos.org/ Taƴto
HashtagLaos Taƴto
Golle gofernema.la Taƴto
Deesewalflag of Laos Taƴto
Coat of armsEmblem of Laos Taƴto
Joogarafiigeography of Laos Taƴto
Has characteristicnot-free country Taƴto
Taarikihistory of Laos Taƴto
‎most populous urban areaVientiane Taƴto
Ndesaeconomy of Laos Taƴto
Annaji Aljeridemographics of Laos Taƴto
Mobile country code457 Taƴto
Country calling code+856 Taƴto
Trunk prefix0 Taƴto
Emergency phone number191, 195, 190 Taƴto
Licence plate codeLAO Taƴto
Maritime identification digits531 Taƴto
Unicode character🇱🇦 Taƴto
Category for maps or plansCategory:Maps of Laos Taƴto
Map

Leydi ndii ina rewi e daartol mum e pinal mum haa e Lan Xang, laamu nguu ina woodi gila e teeminannde 13Yuroopu haa 18Yuroopu.[3] Rewrude e nokku mum, laamu nguu wonnoo ko nokku njulaagu dow leydi.[3] E hitaande 1707, Lan Xang feccii e laamuuji tati: Luang Prabang, Wiyenyan, e Champasak. E hitaande 1893, ɗeen laamlaamuuji kawritaa e les njiimaandi Farayse, tawi ina njeyaa e Indosiin Farayse. Laos wonnoo ko e les njiimaandi Japon e wolde adunaare ɗimmere, heɓi jeytaare mum e hitaande 1945 hade mum hootde e laamu Farayse haa heɓi jeytaare mum e hitaande 1949. Leydi ndii heɓti jeytaare mum timmunde e hitaande 1953, hono Laamu Laos, tawi ko laamu doosgal leydi woni e les njiimaandi Sisavang Vong. Konu hakkunde leyɗeele tuggi 1959 haa 1975 waɗi kominist biyeteeɗo Pathet Lao, ballitooɗo Vietnam worgo e Dental Sowiyet, luulndii konu laamɗo Lao, ballitooɗo Amerik. Hare nde joofi ko e sosde Republique Democratique Populaire Lao e hitaande 1975, dowla demokaraasi yimɓe jokkondirɗo e Dental Sowiyet haa nde fusi e hitaande 1991.

Ko ɗum gooto e dowlaaji joy kominist gollotooɗi ɗii, kadi ko kañum tan woni dowla demokaraasi leñol, Laos ina laami ɗum e lannda Rewolison Leñol Lao (LPRP). E nder laamu lannda kaa, pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina keewi siftinde wonde jojjanɗe aadee leydi ndii ina ŋakki, ina ciftora heen bonanndeeji keewɗi ko wayi no torlaaji, keeri ndimaagu siwil e tooñanngeeji leƴƴi pamari.[4] Siistem politik leydi ndii siforaama no laamu nguu nii, ko Freedom House holliti ɗum.[5] Caɗeele ɗee fof e wonde, Laos wayliima feewde e peeje mbayliigu luumo, ko ɗum huunde maantiniinde e ƴellitaare hesere.[6][7]

Feere ƴellitaare leydi Laos ina teeŋtina jokkondiral diiwaanuuji ɗii rewrude e ƴellitaare gollorɗe. Timminoore laawol laana njoorndi Laos–Siin (LCR) e hitaande 2021, jokkondirngol Vientiane e Kunming, ɓeydii njulaagu e turism.[8][9] Leydi ndii ina tawtoree e porogaraam gollondiral faggudu e nder diiwaan Mekong mawɗo, tawi ina teeŋtini eɓɓaaɗe njuɓɓudi hakkunde leyɗeele e eɓɓaaɗe semmbe.[10] Banke Adunanke anndini Laos wonde jeyaa ko e faggudu ɓurndu yaawde ƴellitaade e Asii Fuɗnaange-rewo e Pasifik, sibu ɓeydagol PIB hitaande kala ina tolnoo e 7,4% gila 2009, tawi ko ɗum addani ɗum ɓeydaade yaajnude turism, njulaagu semmbe, e njulaagu caggal leydi. So tawii Fedde Ngenndiije Dentuɗe limtii ɗum leydi ɓurndi famɗude ƴellitaare, Laos ina jeyaa e ASEAN, e nanondiral njulaagu Asii-Pacifik, e batu Asii fuɗnaange, e La Francophonie, e Fedde Adunaare Filu.[11]

Etimoloji

taƴto

Konngol Laos ngol ko Faraysenaaɓe njiyti ɗum, ɓe kawri laamuuji tati Laos ɗii e nder Indosiin Farayse e hitaande dubi alif 1893. Innde leydi ndii ina winndaa no feewi e keewal leñol ɓurngol heewde, hono leñol Lao. E ɗemngal Engele, "s" e innde leydi ndii ina wiyee ; ɗum deƴƴaani.[12]

Limre yimɓe

taƴto
 
Natal yimɓe leydi Laos, limoore hoɗɓe e miliyoŋaaji hakkunde 1800 e 2021 (Aduna men e nder dokke Data, 2022)

Yimɓe leydi Laos e hitaande 2024 ina limtee e kiilometaji 7,953,556 neɗɗo, tawi heen 3 966 320 ko worɓe e 3 987 236 ko rewɓe, e wiyde jaaynde wiyeteende The World Factbook. Ɗum waɗi Laos woni leydi 103ɓiri ɓurndi heewde yimɓe e winndere nde.[13]

Leñol

taƴto

Yimɓe Laos ina limtee e peccitagol mum en e tooweeki (leyɗeele leslese, hakkundeeje e leyɗeele toowɗe toowɗe), sibu ɗum ina jokkondiri seeɗa e denndaangal leƴƴi. Ko ɓuri feccere e yimɓe leydi ndii ko leñol Lao—ko ɓuri heewde e hoɗɓe e leyɗeele leslese.[14] Lao en njeyaa ko e fedde ɗemɗe Tai[15] fuɗɗiiɓe eggude fuɗnaange gila Siin e ujunere hitaande adannde caggal Iisaa.[16] 10% njeyaa ko e pelle "lowre" goɗɗe, ɗe kam e leñol Lao en mbaɗi Lao Loum (yimɓe leslese).[14]

E nder koɗli hakkundeeji e fuɗnaange, ko pelle haalooɓe ɗemngal Mon-Khmer, anndiraaɗe Lao Theung walla Laotinaaɓe hakkunde ŋoral ɓuri heewde. Helmere woɗnde ko Khmu, Khamu (Kammu) walla Kha no Lao Loum mbiyata ɗum nii ngam hollirde jeytaare mum e ɗemngal Otiris. Ko sakkitii koo ina sikkaa ko pejorative, firti ko ‘maccuɗo’. Ko kamɓe ngoni hoɗɓe e leydi Laos worgo. Won e Vietnamnaaɓe, Sinuwaa en Laos[17] e Taylandenaaɓe ina keddii, haa teeŋti noon e nder gure, won heen kadi njalti caggal nde keɓi jeytaare e kitaale 1940, won heen ngummii ko to Vietnam, to Hong Kong, walla to Farayse. Lao Theung ina waɗi fotde 30% e yimɓe leydi ndii.[18]

Yimɓe koɗli e pine tokoose Laos ko wayi no Hmong, Yao (Mien) (Hmong-Mien), Dao, Shan, e leƴƴi haalooɓe Tibet-Burman ina nguuri e nokkuuji ceertuɗi e Laos ko ina wona duuɓi. Leƴƴi koɗli/koɗki jillondirɗi e ndonu etno/pinal-ɗemngal ina tawee e worgo Laos, tawi ina jeyaa heen leñol Lua e Khmu wonɓe e leydi Laos. E nder renndo, ɓe nganndiraa ko Lao Soung walla Laotinaaɓe toowɓe. Lao Soung ina waɗi fotde 10% e yimɓe leydi ndii.[19]

Ɗemɗe

taƴto

Ɗemngal laamu ko Lao, ɗemngal jeyaangal e galle ɗemɗe Tai-Kadai. Ko ɓuri feccere e yimɓe leydi ndii ina kaala ɗemngal Lao. Heddiiɓe ɓee, haa teeŋti noon e nder gure teeru, ina kaala ɗemɗe leƴƴi pamari. Alkule Lao, ɗe ƴellitii won e sahaaji hakkunde teeminannde 13 ɓiire e 14ɓiire, ummorii ko e binndol Khmer.[20] Ɗemɗe bana Khmu (Astroasiatik) e Hmong (Hmong-Mien) ko yimɓe pamari haaldata, haa teeŋti e nokkuuji hakkundeeji e toowɗi. Ɗemɗe maandeeji Laotian keewɗe ina kuutoree e nokkuuji ɗo muusɓe jibinannde ɓuri heewde.[21]

Farayse ina huutoree e laamu e njulaagu, Laos ina jeyaa e fedde kaaloowo Farayse wiyeteende La Francophonie. Fedde nde limtii e hitaande 2010 wonde ina waɗi 173 800 haaloowo Farayse e nder leydi Laos.[22] Engele, ɗemngal Fedde Leyɗeele Asii Fuɗnaange-rewo (ASEAN), ɓeydii janngeede.[23]

 
Pagoda Wat Nong Sikhounmuang to Luang Prabang

66% e Laos en ko Budist en Theravada, 1,5% ko Kerecee’en, 0,1% ko juulɓe, 0,1% ko yahuud en, e 32,3% ko woɗɓe walla aadaaji (ko ɓuri heewde e maɓɓe ko gollotooɓe e Satsana Phi) e hitaande 2010.[24][25]

Jam baandu

taƴto

Nguurndam gorko e jibinannde mum ko duuɓi 62,6 e debbo ko nder duuɓi 66,7 e hitaande 2017.[26] Ngeendam celluɗam ko duuɓi 54 ​​e hitaande dubi 2007.[27] Jawdi laamu ngam cellal ko hedde 4% e PIB,[27] hedde 18 dolaar Amerik (PPP) e hitaande dubi 2006.[27]

Tuugnorgal

taƴto
  1. "About Laos: Geography". Asia Pacific Parliamentary Forum. Government of Laos. Archived from the original on 16 April 2016.
  2. Vongvilay, Xayaphone; Shin, Jai-Eok; Kang, Young-Hwan; Kim, E-Doo; Choi, Joong-Hyun (2015-05-01). "The Influence of French Colonial Rule on Lao Architecture with a Focus on Residential Buildings". Journal of Asian Architecture and Building Engineering. 14 (2): 279–286. doi:10.3130/jaabe.14.279. ISSN 1346-7581.
  3. 3.0 3.1 Stuart-Fox, Martin (1998). The Lao Kingdom of Lan Xang: Rise and Decline. White Lotus Press. p. 49. ISBN 974-8434-33-8.
  4. "Laos 2017/2018". amnesty.org. Archived from the original on 8 March 2021. Retrieved 23 May 2019.
  5. "Laos: Freedom in the World 2022 Country Report". Freedom House. Retrieved 29 March 2025.
  6. Lao PDR: Accelerating Structural Transformation for Inclusive Growth – Country Diagnostic Study (in Engeleere). Asian Development Bank. 2017-11-10. doi:10.22617/tcs179052-2. ISBN 978-92-9257-993-7.
  7. Bird, Kelly; Hill, Hal (June 2010). "Tiny, Poor, Land-locked, Indebted, but Growing: Lessons for Late Reforming Transition Economies from Laos". Oxford Development Studies (in Engeleere). 38 (2): 117–143. doi:10.1080/13600811003753776. hdl:1885/52194. ISSN 1360-0818.
  8. Osaka City University, Japan; Yan, Xuchong (2024-09-18). "A Study on the China-Laos Railway's Economic and Strategic Significance". Souphanouvong University Journal Multidisciplinary Research and Development. 10 (1): 115–123. doi:10.69692/SUJMRD1001115 Check |doi= value (help).
  9. Zhang, Zongshi; Zeng, Wenge (2023-12-15). "What Would Be Necessary to Construct a Rule Framework for Sustainability in the New Western Land–Sea Corridor? An Analysis Based on Green International Rule of Law". Sustainability (in Engeleere). 15 (24): 16888. Bibcode:2023Sust...1516888Z. doi:10.3390/su152416888. ISSN 2071-1050.
  10. Verbiest, Jean-Pierre A. (2013). "Regional Cooperation and Integration in the Mekong Region". Asian Economic Policy Review (in Engeleere). 8 (1): 148–164. doi:10.1111/aepr.12015. ISSN 1748-3131.
  11. "Lao People's Democratic Republic and the WTO". World Trade Organization. Archived from the original on 12 August 2014. Retrieved 9 August 2014.
  12. Rodgers, Greg (February 11, 2019). "How to Say "Laos"". TripSavvy. Archived from the original on 3 March 2021. Retrieved 18 March 2020.
  13. "Laos". 7 May 2025. Retrieved 12 May 2025.
  14. 14.0 14.1 "UN Demographic Yearbooks". Archived from the original on 27 December 2016. Retrieved 30 November 2018.
  15. Diller, Anthony; Edmondson, Jerry; Luo, Yongxian (2004-11-30). The Tai-Kadai Languages (in Engeleere). Routledge. ISBN 978-1-135-79116-2. Archived from the original on 10 April 2023.
  16. Pittayaporn, Pittayawat (2014). Layers of Chinese Loanwords in Proto-Southwestern Tai as Evidence for the Dating of the Spread of Southwestern Tai Archived 27 Korse 2015 at the Wayback Machine. MANUSYA: Journal of Humanities, Special Issue No 20: 47–64.
  17. ":: Overseas Compatriot Affairs Commission, R.o.c. ::". Archived from the original on 4 January 2011. Retrieved 23 September 2016.
  18. "Khmu people of Laos. OMF International". Omf.org. Archived from the original on 9 November 2007. Retrieved 23 January 2011.
  19. Template:Cite encyclopedia
  20. Benedict, Paul K. (1947). "Languages and Literatures of Indochina". The Far Eastern Quarterly. 6 (4): 379–389. doi:10.2307/2049433. JSTOR 2049433. S2CID 162902327.
  21. Template:Cite encyclopedia
  22. "Laos". La Francophonie. Archived from the original on 18 May 2021. Retrieved 7 February 2021.
  23. "Languages of Laos". Laval University. Archived from the original on 27 October 2012. Retrieved 9 July 2012.
  24. "Global Religious Landscape; Table: Religious Composition by Country" (PDF). Pew Research. 2010. p. 47. Archived (PDF) from the original on 23 March 2018. Retrieved 16 April 2020.
  25. "Laos", The World Factbook (in Engeleere), Central Intelligence Agency, 2025-05-14, archived from the original on 7 March 2021, retrieved 2025-05-16
  26. "Laos", The World Factbook (in Engeleere), Central Intelligence Agency, 2025-05-14, archived from the original on 7 March 2021, retrieved 2025-05-16
  27. 27.0 27.1 27.2 "Laos", The World Factbook (in Engeleere), Central Intelligence Agency, 2025-05-14, archived from the original on 7 March 2021, retrieved 2025-05-16
  Wikimedia Commons: Laos – des documents multimédia.


 
Leydi e Aasiya
 

Afganistan | Armaaniya | Aserbayjan | Banngladesh | Ciina | East Timor | Japan | Jorjiya | Kammbooja | Laos | Monngoliya | Nepal | Roosiya | Sinngapuur | Tailannde | Turkiya | Wiyetnam